Preskoči na vsebino
Predelava.si Iz pridelka naredimo izdelek. Izdelki Koledar
Meni

Praktični vodiči

Kako narediti jabolčni kis

Kis iz jabolk nastane v dveh korakih — najprej iz sladkorja nastane alkohol, nato iz alkohola ob dostopu zraka ocetna kislina; če posodo zapremo neprepustno, drugi korak ne steče.

Kratek odgovor

Kis nastane v dveh zaporednih korakih — najprej kvasovke iz sladkorja naredijo alkohol, šele nato ocetne bakterije iz alkohola naredijo ocetno kislino. Drugi korak potrebuje zrak, zato posoda pri kisu ni zaprta neprepustno, kot bi bila pri vinu; pokrita je toliko, da vanjo ne pride prah ali sadne mušice, zrak pa kroži. Ko je izdelek kisel, se prestavi v steklo, na hladno in v temo, kjer se spremembe upočasnijo.

Objavljeno: Posodobljeno: Strokovni pregled: ni opravljen Jezikovni pregled: ni evidentiran

Vprašanje bralca

Ostane mi veliko jabolk oziroma soka, ki ga ne morem porabiti svežega. Kako iz njih naredim kis, ki bo res kisel in se ne bo pokvaril?

Kis iz jabolk ni en postopek, ampak dva zaporedna: alkoholno vrenje in nato kislo vrenje. Prvi korak opravijo kvasovke in zanj zrak ni potreben; drugi korak opravijo ocetne bakterije in brez zraka se ne zgodi. Zato se vina ne prideluje in kisa ne dela v isti posodi na enak način, in prav tu se pri domači izdelavi najpogosteje zalomi.

Dva koraka, ki se ju ne sme zamenjati

  1. Iz sladkorja v alkohol. Kvasovke predelajo sladkor iz sadja v alkohol. Ta korak poteka brez zraka; če ga je preveč, se del sladkorja porabi drugače in izdelek prej zaostri.
  2. Iz alkohola v ocetno kislino. Ocetne bakterije alkohol oksidirajo v ocetno kislino. Ta korak zrak potrebuje, zato posoda ni zaprta neprepustno, ampak pokrita — zrak kroži, prah in sadne mušice pa ne pridejo zraven.

Ko je drugi korak opravljen, je izdelek kis in ga je treba zaščititi: v zaprtem steklu, na hladnem in v temi se spremembe upočasnijo. Preden pa je kisel, je izdelek alkoholna tekočina in takrat ga je treba obravnavati drugače kot kis.

Kaj se pogosto zgreši

Neprepustno zaprta posoda. Najpogostejši vzrok, da iz jabolčnega soka ne nastane kis. Brez kroženja zraka ocetne bakterije nimajo česa predelovati.

Kovina. Kis je kislina in navadno kovino razjeda; iz posode ali pokrova se v izdelek izločajo snovi, ki jih v živilu ne želimo. Uporabljajo se steklo, keramika in nerjaveče jeklo.

Preveč vmešavanja. Vsak poseg v posodo je priložnost za vnos neželenih mikroorganizmov. Dovolj je, da se spremlja videz in vonj površine.

Kis kot živilo, ne kot sredstvo za konzerviranje

Domač kis je izdelek z lastnim vonjem in okusom; ali bo tudi dovolj kisel, da bi varoval drugo živilo, pa ni samoumevno. Moč kisa je odvisna od tega, koliko alkohola je bilo na voljo in koliko časa je imel postopek. Zato se v vlaganju uporablja kis, ki je bil izmerjen, ne kis, za katerega se predvideva, da je dovolj močan. Kako se kislost meri in kako se vrednost uporabi pri receptu, je zapisano pri vlaganju in pri izdelku kis.

Za prodajo je treba določiti in zapisati tudi serijo in rok uporabnosti: brez zapisa ob vprašanju kupca ni mogoče povedati, iz katere serije je steklenica in kdaj je bila narejena. Postopek za to je opisan v objavi o sledljivosti serije in roku uporabnosti.

Postopek po korakih

Koraki so oštevilčeni, ker je vrstni red del postopka. Vsak korak ima svojo povezavo, zato se da na posamezen korak sklicevati.

  1. Pregled surovine in posode

    Uporabijo se zdrava jabolka, brez poškodb in brez plesni; gnilo sadje se odstrani, ker kvari okus in vnaša neželene mikroorganizme. Posoda mora biti čista in iz materiala, ki ga kis ne razjeda — steklo, keramika ali nerjaveče jeklo, nikoli navadna kovina.

  2. Prvi korak — alkoholno vrenje

    Iz jabolk ali soka najprej nastane alkohol. Sok se pridobi s stiskanjem ali z drobljenjem in namakanjem; v posodi je toliko tekočine, da je vsa surovina pod gladino, dodaja pa se nič, razen če je treba surovino pokriti s tekočino. Začetek se zabeleži.

  3. Drugi korak — dostop zraka

    Ko je alkohol nastal, se posoda pokrije tako, da zrak kroži, onesnaženje od zunaj pa je preprečeno. To je razlika, ki jo ljudje najpogosteje zgrešijo — neprepustno zaprta posoda drugega koraka ne omogoči.

  4. Spremljanje

    Vsebina se opazuje, ne premeša pa se pogosto, ker bi vsako vmešavanje vnašalo nesnage in kisika preveč. Zapisujeta se začetek in vsaka sprememba vonja ali videza površine.

  5. Prehod v kis

    Prehod je končan, ko ima izdelek oster, kisel vonj po kisu in ne več po alkoholu oziroma po jabolku. Takrat se postopek ustavi z ločitvijo od usedline in z zaprtjem v steklo.

  6. Usedlina in ocetna mati

    Na dnu se nabere usedlina, na površini pa se lahko razvije ocetna mati — celulozna prevleka ocetnih bakterij. Če je izdelek kisel in vonj po kisu, to ni kvar; če je prevleka puhasta in vonj po plesni, izdelek ni ustrezen.

  7. Shranjevanje in pakiranje

    Kis se shranjuje v temnem steklu, na hladnem in zaprt. Vsaka serija se zabeleži — kdaj je bila surovina pripravljena, kdaj je bila prestavljena v kis in koliko jo je.

Omejitve

Kdaj ta nasvet ne velja ali ne zadošča

  • V zaprti posodi postopek ne steče — brez dostopa zraka iz alkohola ne nastane ocetna kislina, izdelek pa ostane alkoholna pijača.
  • Kis, ki se razvije, ni nujno dovolj kisel, da bi sam varoval živilo; domač kis se zato ne obravnava kot sredstvo za konzerviranje, dokler kislost ni izmerjena.
  • Naprave in posode iz navadne kovine kis razjeda; kovina se v izdelek tudi izloča.
  • Sadne mušice in prah v posodi prinašajo neželene mikroorganizme, zato pokritje ni okras, ampak del postopka.
  • Če je imel izdelek na kateri koli stopnji vonj po plesni ali gnilobi, se ne prodaja in ne uporablja kot sestavina.

Omejitve so navedene zato, da se bralec ne odloči po nasvetu, ki v njegovih razmerah ne drži. Kjer je za trditev potreben uradni vir, je naveden pri virih te strani.

Pogosta vprašanja o tej temi

Vprašanja so tista, ki se pri tem nasvetu ponavljajo najpogosteje. Odgovori so kratki in se navezujejo na postopek, opisan zgoraj.

Zakaj se moj kis ni naredil?

Najpogosteje zato, ker je bila posoda zaprta neprepustno in ocetne bakterije niso imele zraka, ali pa zato, ker je bilo v tekočini premalo alkohola, iz katerega bi nastala kislina.

Kaj naj naredim z ocetno materjo?

Če je izdelek kisel in ima čist vonj po kisu, jo lahko pustite v posodi ali jo prenesete v naslednjo serijo kot začetno kulturo. Če je prevleka puhasta ali ima vonj po plesni, se izdelek presodi kot celota in po potrebi zavrže.

V kateri posodi naj delam?

V stekleni, keramični ali nerjaveči posodi, ki se da očistiti. Navadna kovina se s kisom razjeda, plastika pa ni primerna za dolgotrajno shranjevanje.

Ali lahko kis shranim v kleti?

Da, če je tam hladno in temno. Svetloba in toplota pospešita spremembe, zato se kis v prozornem steklu na svetlem mestu slabša hitreje.

Povezane vsebine

Razlage pojmov

Viri

  1. Predpis ali uradni dokument Uredba (ES) št. 852/2004 o higieni živil Evropska unija. Preverjeno 16. 9. 2026. Navedena je zaradi higiene posod in prostorov ter zaradi načel HACCP, po katerih se postopek vodi tudi pri domači predelavi za prodajo.
  2. Predpis ali uradni dokument Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom Evropska unija. Preverjeno 16. 9. 2026. Navedena je zaradi označevanja kisa, količine in roka uporabnosti, kadar se izdelek prodaja.

Kaj še ni pripravljeno

  • Količine sladkorja, alkohola in kisline v merah niso navedene, ker zanje ni navedenega vira; vsaka serija se meri in zabeleži pri sebi.
  • Temperature in časi posameznih korakov niso navedeni, ker zanje ni navedenega vira; postopek se vodi po meritvah in po vonju, ne po uri.
  • Razlika med površinsko metodo z ocetno materjo in potopljeno metodo z lesnimi ostružki še ni obdelana.

Predelava.si obravnava predelavo pridelka v izdelek. Pridelava, spravilo in kakovost surovine so tema portala pridelava.si, urejanje domačega vrta domacivrt.si, mlinski postopki mlin.si, liofilizacija liofilizator.si.