Med
Med
Naravna sladka snov, ki jo čebele predelajo iz nektarja ali iz mane; v predelavi se najpogosteje toči, odstaja in pakira, zato sta odločilni vsebnost vode in to, kako ravnata z medom toplota in vlaga.
Kratek odgovor
Iz surovine »Med« so opisani postopki: Pasterizacija. Iz njih nastanejo izdelki: Med v kozarcu.
Lastnosti surovine
Na izbiro postopka vpliva predvsem to:
- Med je po predpisu naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele. Predpis tudi določa, da medu ni dovoljeno dodajati drugih sestavin in da mora biti na oznaki navedena država porekla, tudi kadar gre za mešanico medov.
- Pregret med po svojih lastnostih ni več med. Zato ima pretirano segrevanje dve posledici hkrati, saj izgine del vonja in arome, izdelek pa tudi ne sme več nositi imena med.
- Med, ki je začel fermentirati, se v prometu pojavlja le pod posebnim imenom, ki pove, da je namenjen kuhanju in peki. V kozarce za neposredno uporabo se tak med ne pakira.
- Vsebnost vode je tista lastnost, od katere je najbolj odvisno, ali bo med obstojen; voda v medu pride z nezrelim medom in pozneje iz zraka, če posoda ni zaprta.
- Med sčasoma kristalizira. To ni kvar, ampak lastnost medu, ki je odvisna od razmerja sladkorjev in od razmer, v katerih je bil shranjen.
- Filtriranje, pri katerem se odstrani znaten del cvetnega prahu, je posebna vrsta medu in mora biti kot taka tudi poimenovana na oznaki.
Čas predelave: Maj, Junij, Julij, Avgust. Zunaj tega obdobja je surovina na voljo le iz skladišča ali uvožena, zato se spremenijo kakovost in pogoji predelave.
Med se od drugih surovin v tem pregledu razlikuje po tem, da ga ni treba predelati, da bi bil uporaben in obstojen. Delo z njim je zato bolj varovanje kakovosti kot predelava. Prav zato so napake drage, saj okusa in vonja, ki ju med izgubi ob pregretju, ni mogoče vrniti.
Kaj predpis o medu določa in česa ne
Med je edino živilo v tem pregledu, za katero obstaja predpis, ki določa, kaj se sme imenovati med. Ta predpis med drugim določa, da medu ni dovoljeno dodajati nobenih sestavin, da mora biti poreklo navedeno na oznaki in da mora biti med, ki ga damo v promet, brez tujega okusa in vonja, brez fermentacije in brez pregretja, ki bi uničilo naravne encime. Kar teh pogojev ne izpolnjuje, se ne sme prodajati kot med, ampak le pod imenom, ki je za take izdelke predvideno in ki pove, da so namenjeni kuhanju in peki.
Predpis torej ne pove, kako naj obrat ravna s toploto, pove pa, kaj je posledica, če se z medom pretirava. Zato je pri medu nujno, da se vsak poseg v izdelek zabeleži in da je znano, kaj naj bi izdelek še bil.
Zakaj kristalizacija ni napaka
Kristalizacija je za kupca pogosto prvi znak, da je z medom nekaj narobe, v resnici pa je odvisna od razmerja sladkorjev v medu in od tega, kje je bil shranjen. Nekateri medi kristalizirajo hitro, drugi pozneje; izdelek, ki se strdi, ni pokvarjen. Napaka bi bila le, če bi kristaliziran med prodajali kot tekočega.
Kaj se v kozarcu res pokvari
Za razliko od kristalizacije sta resna napaka vlaga in fermentacija. Vlaga, ki ostane v kozarcu ali pride v med iz zraka skozi pokrov, ki ne tesni, omogoči, da med začne vreti; fermentacija se pozna po okusu, po plinih in po peni. Takega medu ni mogoče popraviti, prav tako pa med ni primeren za dojenčke, kar je treba povedati na prodajnem mestu in ne le v pogovoru s kupcem.
Priprava pred predelavo
Priprava je del postopka, ne uvod vanj: slabo sortirana ali oprana surovina pokvari izdelek ne glede na to, kako dobro je izveden glavni postopek.
-
Odvzem satja
Satje se odvzame, ko so celice pokrite z voskom. Nezrel med vsebuje več vode in se pri shranjevanju poslabša, zato se tak med ne toči v kozarce.
-
Odpokrivanje in točenje
Voščene pokrovčke odstranimo, med pa iz satja iztočimo ali iztresemo s centrifugalnim točilom. Pri tem se med loči od voska in od delcev satja.
-
Odstajanje
Med nekaj časa odstaja, da se zračni mehurčki in delci dvignejo na površino. Koliko časa je potrebnega, je odvisno od medu in od prostora, zato se odstajanje konča po videzu in ne po uri.
-
Pakiranje in shranjevanje
Med se toči v suho in čisto embalažo, ki je primerna za stik z živili, in se zapre tako, da vanj ne more vlaga iz zraka. Med, ki se ne pakira takoj, se shranjuje v zaprti posodi in proč od toplote.
Primerni postopki
Varnostni vidiki
Kaj je pri tej surovini najbolj tvegano
- Med se ne daje dojenčkom, mlajšim od enega leta. Lahko vsebuje bakterijske spore, ki jih odrasel človek in starejši otrok preneseta, pri dojenčku pa lahko povzročijo bolezen. Opozorilo velja tudi za med kot sestavino drugega izdelka.
- Pregret med se ne pakira kot med. Pri pregretju se izgubijo naravni encimi in del vonja, na oznaki pa takega izdelka ni več mogoče imenovati med.
- Med, ki je začel fermentirati, v kozarce za neposredno uporabo ne sodi. Prepozna se po spremenjenem okusu, po plinih in po peni v posodi.
- Embalaža in pokrovi morajo biti suhi, čisti in primerni za stik z živili. Vlaga, ki ostane v kozarcu, in pokrov, ki ne tesni, sta najpogostejša vzroka, da se med v kozarcu poslabša.
- Poreklo medu mora biti na oznaki navedeno tudi pri mešanicah. Kjer podatka o poreklu ni, izdelka ni mogoče dati v promet.
Varnostni vidiki so opisani zato, da jih bralec upošteva pri načrtovanju, ne kot nadomestilo za predpise. Kjer je potreben uradni vir, je naveden pri virih te strani.
Možni izdelki
Pot od surovine do izdelka
Zaporedje je izpeljano iz podatkov te strani: priprava iz zapisa surovine, postopki iz povezanih postopkov, oprema iz postopkov, izdelki in embalaža pa iz povezanih izdelkov.
-
Surovina
Kaj se predeluje in v kakšnem stanju.
- Med Skupina: Med. Naravna sladka snov, ki jo čebele predelajo iz nektarja ali iz mane; v predelavi se najpogosteje toči, odstaja in pakira, zato sta odločilni vsebnost vode in to, kako ravnata z medom toplota in vlaga.
-
Priprava
Sortiranje, pranje, rezanje in odstopanje.
- Odvzem satja Satje se odvzame, ko so celice pokrite z voskom. Nezrel med vsebuje več vode in se pri shranjevanju poslabša, zato se tak med ne toči v kozarce.
- Odpokrivanje in točenje Voščene pokrovčke odstranimo, med pa iz satja iztočimo ali iztresemo s centrifugalnim točilom. Pri tem se med loči od voska in od delcev satja.
- Odstajanje Med nekaj časa odstaja, da se zračni mehurčki in delci dvignejo na površino. Koliko časa je potrebnega, je odvisno od medu in od prostora, zato se odstajanje konča po videzu in ne po uri.
- Pakiranje in shranjevanje Med se toči v suho in čisto embalažo, ki je primerna za stik z živili, in se zapre tako, da vanj ne more vlaga iz zraka. Med, ki se ne pakira takoj, se shranjuje v zaprti posodi in proč od toplote.
-
Predelava
Postopek, ki surovino spremeni v izdelek.
- Pasterizacija Pasterizacija podaljša obstojnost izdelka tako, da se zmanjša število mikroorganizmov, ki izdelek kvarijo, obenem pa obdelava ni tako močna kot kuhanje ali sterilizacija. Izdelek obdrži več svežega okusa in barve, vendar ni sterilen, zato mora biti po obdelavi zaprt v očiščeno embalažo in shranjen po navodilu za ta izdelek.
-
Oprema
S čim se postopek izvede.
- Pasterizator Toplotna obdelava tekočih in poltekočih izdelkov, s katero se zmanjša število mikroorganizmov, ki bi izdelek pokvarili, ter hitro hlajenje po obdelavi.
- Merilniki in sonde Merilniki in sonde izmerijo tisto, kar se v postopku ne da presoditi na oko — temperaturo v sredini izdelka, kislost, vsebnost vode in temperaturo prostora. Namen ni merjenje zaradi meritve, ampak zato, da se odločitev (kdaj je izdelek končan, kdaj je treba postopek prekiniti) opira na številko, ki se jo da ponoviti.
- Polnilna linija Polnilna linija prenese izdelek iz posode za pripravo v embalažo in jo zapre. Namen je, da se vsaka enota napolni do predvidene količine, da se med polnjenjem ne vnaša onesnaženje in da se embalaža zapre dovolj tesno za načrtovani rok uporabnosti.
-
Izdelek
Kaj iz surovine nastane.
- Med v kozarcu Med, točen iz satovja, usedel in napolnjen v kozarec; izdelek je v osnovi že obstojen, zato ga najbolj določata vsebnost vode v medu in način, kako se med pred polnjenjem obdela.
-
Embalaža
V kaj se izdelek zapre in kaj mora oznaka povedati.
- Steklena embalaža Inertna, primerna za sokove, vložnine in olja.
-
Prodaja
Kako pride do kupca.
- Prevzem na kmetiji
- Tržnica ali prodajno mesto
- Pošiljanje po pošti
- Dostava
- V razvoju
Kdo to predeluje
Javne baze predelovalcev še ni. Če predelujete to surovino in želite, da se to vidi, pišite na info@predelava.si; profil bo objavljen, ko bo resničen in ne prej.
Primerjave, ki pomagajo pri odločitvi
Objave in pogosta vprašanja o tej surovini
Vsebine, ki to surovino navajajo v svojih povezavah. Razmerje je zapisano na objavi ali vprašanju, zato se ta stran ne spreminja, ko nastane nova objava.
Povezane vsebine
- Pasterizacija Toplotna obdelava, pri kateri izdelek segrejemo in nato hitro ohladimo; z njo se zmanjša število mikroorganizmov, ki bi izdelek pokvarili, ne da bi izdelek postal kuhan.
- Pasterizator Oprema, ki izdelek toplotno obdela in nato ohladi, da se mu podaljša obstojnost; ključno je merjenje temperature v sredini izdelka, ne nastavitev na napravi.
- Med v kozarcu Med, točen iz satovja, usedel in napolnjen v kozarec; izdelek je v osnovi že obstojen, zato ga najbolj določata vsebnost vode v medu in način, kako se med pred polnjenjem obdela.
Razlage pojmov
Viri
- Predpis ali uradni dokument Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu Evropska unija. Preverjeno 16. 9. 2026. Navedena je zaradi opredelitve medu, imen posameznih vrst medu, zahteve po navedbi porekla in določbe, da pregret ali fermentiran med ne sme nositi imena med.
- Predpis ali uradni dokument Uredba (ES) št. 852/2004 o higieni živil Evropska unija. Preverjeno 16. 9. 2026. Navedena je zaradi higiene pri točenju, odstajanju in pakiranju medu.
- Predpis ali uradni dokument Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom Evropska unija. Preverjeno 16. 9. 2026. Navedena je zaradi splošnih zahtev označevanja, ki veljajo tudi za med v kozarcu.
Kaj še ni pripravljeno
- Obseg toplotne obdelave medu (koliko toplote in za koliko časa) ni naveden, ker zanj ni vira; pregretje medu po predpisu pomeni, da izdelek ni več med. Toplotna obdelava je opisana med postopki, vrednosti pa se določijo z meritvijo v obratu.
- Mejne vrednosti sestave medu, med njimi vsebnost vode in sladkorjev, v zapisu niso prepisane, ker so številke in sodijo v polje podatka z enoto, pogoji in virom.
- Direktiva o medu je bila po svoji izvirni objavi večkrat spremenjena; navedena je izvirna objava, prečiščeno različico pa je treba še pregledati.
- Vsebnost vode in sestava po vrstah medu, na primer cvetličnega, gozdnega in kostanjevega, nista vneseni, ker zanju ni preverjenega vira.
- Časi in temperature točenja, odstajanja in pakiranja niso navedeni, ker zanje ni vira; določijo se z meritvami v obratu.
Predelava.si obravnava predelavo pridelka v izdelek. Pridelava, spravilo in kakovost surovine so tema portala pridelava.si, urejanje domačega vrta domacivrt.si, mlinski postopki mlin.si, liofilizacija liofilizator.si.