Preskoči na vsebino
Predelava.si Iz pridelka naredimo izdelek. Izdelki Koledar
Meni

Žita

Pšenica

Krušno žito za moko, zdrob in kosmiče; izbira postopka je odvisna od trdote zrna, kakovosti beljakovin in vlage ob spravilu.

Kratek odgovor

Iz surovine »Pšenica« so opisani postopki: Mletje, Sušenje, Peka. Iz njih nastanejo izdelki: Pšenična moka, Kruh iz lastne moke, Domače testenine.

Objavljeno: Posodobljeno: Strokovni pregled: ni opravljen Jezikovni pregled: ni evidentiran

Lastnosti surovine

Na izbiro postopka vpliva predvsem to:

  • Vsebnost in kakovost beljakovin ter glutena določata, ali je moka primerna za kvašeno testo ali za pecivo.
  • Trdota zrna vpliva na to, kako se zrno drobi in koliko škroba se pri mletju poškoduje.
  • Vlaga zrna ob spravilu določa, ali ga je treba pred hrambo ali mletjem dosušiti.
  • Količina tujkov, na primer kamenčkov, semen plevelov in kovine, določa, koliko čiščenja je potrebnega pred mletjem.
  • Kalitev zrna spremeni encime in s tem vedenje moke pri peki.
  • Poškodovana in razpokana zrna se pri hrambi prej pokvarijo.

Čas predelave: Julij, Avgust, September. Zunaj tega obdobja je surovina na voljo le iz skladišča ali uvožena, zato se spremenijo kakovost in pogoji predelave.

Pšenica je žito, ki ga je mogoče predelati z najpreprostejšo opremo, a prav zato ni surovina, pri kateri bi se dalo zanesti na srečo. Napaka pri spravilu in hrambi se ne vidi na zrnu, ampak šele v moki in v tem, kako se testo obnaša.

Kaj odloča, kaj bo iz zrna nastalo

Tri lastnosti usmerijo odločitev:

  1. Trdota zrna in kakovost beljakovin. Močnejša moka z več kakovostnega glutena zdrži daljše gnetenje in vzhajanja, mehkejša je boljša za pecivo in za izdelke, kjer testo ne sme biti žilavo.
  2. Vlaga ob spravilu. Suho zrno je mogoče shranjevati in mleti, vlažno pa je treba najprej dosušiti. Vlaga je tudi razlog, da se ista pšenica v enem letu obnaša drugače kot v drugem.
  3. Čistost zrna. Tujki se ne izločijo sami in ostanejo v moki, če jih ne odstranimo pred mletjem.

Od zrna do moke

Mletje ne naredi enega samega izdelka, ampak več frakcij. Prvo drobljenje da zdrob, presejanje loči bolj in manj drobne delce, ostanki pa se vrnejo v mlin. Kako drobno se melje, ni vprašanje okusa, ampak uporabe: iz istega zrna nastaneta krušna moka in moka, ki je bolj primerna za pecivo ali za zgostitev. Podrobnosti so v postopku mletja.

Zakaj je hramba del predelave

Zrno je živo in diha, zato se v skladišču spreminja. Vlažno zrno se segreva, plesni se razvijajo, mikotoksini pa se z mletjem in peko ne odpravijo. Zato je skrb za suho in zračno skladišče enako pomembna kot nastavitev mlina.

Mletje in mlevski izdelki so samostojna tema portala mlin.si; ta zapis obravnava zrno kot surovino, ki v obrat pride.

Priprava pred predelavo

Priprava je del postopka, ne uvod vanj: slabo sortirana ali oprana surovina pokvari izdelek ne glede na to, kako dobro je izveden glavni postopek.

  1. Čiščenje in sortiranje

    Odstranimo tujke, kamenčke, kovinske delce, semena plevelov in poškodovana zrna. Čistost vhodnega zrna vpliva na obrabo mlina in na varnost izdelka.

  2. Preverjanje vlage

    Vlago zrna izmerimo. Če je previsoka, zrno pred hrambo ali mletjem posušimo, sicer se v skladišču razvijejo plesni.

  3. Hramba

    Zrno hranimo v suhem, hladnem in zračnem prostoru, zaščiteno pred glodalci in žuželkami. Zrno, ki je bilo tretirano s sredstvom za zaščito skladišča, uporabimo skladno z navodilom za pripravek in karenčno dobo.

  4. Priprava za mletje

    Pred mletjem lahko zrno navlažimo in pustimo nekaj časa, da se lupina laže loči od jedra. Priprava je odvisna od mlina in od tega, kateri del zrna želimo izkoristiti.

Primerni postopki

Varnostni vidiki

Kaj je pri tej surovini najbolj tvegano

  • Zrno s previsoko vlago, poškodovano zrno in zrno z vonjem po zatohlem se v mlin ne spusti. Plesni in mikotoksinov mletje ne odstrani.
  • Pšenica vsebuje gluten, ki je med alergeni, ki jih je treba označiti; to velja tudi za moko in za vse izdelke iz nje.
  • Tujki, predvsem kamenčki in kovina, poškodujejo mlin in lahko končajo v izdelku.
  • Prah moke je v zraku vnetljiv. Prostor za mletje potrebuje odsesavanje in prepoved virov vžiga.

Varnostni vidiki so opisani zato, da jih bralec upošteva pri načrtovanju, ne kot nadomestilo za predpise. Kjer je potreben uradni vir, je naveden pri virih te strani.

Alergeni iz te surovine. Ta surovina je vir alergena: Žita, ki vsebujejo gluten. Izdelek, ki jo vsebuje, mora zato alergen navesti v seznamu sestavin; kadar se prodaja nepakiran, mora biti informacija o alergenu kupcu vseeno na voljo.

Možni izdelki

Pot od surovine do izdelka

Zaporedje je izpeljano iz podatkov te strani: priprava iz zapisa surovine, postopki iz povezanih postopkov, oprema iz postopkov, izdelki in embalaža pa iz povezanih izdelkov.

  1. Surovina

    Kaj se predeluje in v kakšnem stanju.

    • Pšenica Skupina: Žita. Krušno žito za moko, zdrob in kosmiče; izbira postopka je odvisna od trdote zrna, kakovosti beljakovin in vlage ob spravilu.
  2. Priprava

    Sortiranje, pranje, rezanje in odstopanje.

    • Čiščenje in sortiranje Odstranimo tujke, kamenčke, kovinske delce, semena plevelov in poškodovana zrna. Čistost vhodnega zrna vpliva na obrabo mlina in na varnost izdelka.
    • Preverjanje vlage Vlago zrna izmerimo. Če je previsoka, zrno pred hrambo ali mletjem posušimo, sicer se v skladišču razvijejo plesni.
    • Hramba Zrno hranimo v suhem, hladnem in zračnem prostoru, zaščiteno pred glodalci in žuželkami. Zrno, ki je bilo tretirano s sredstvom za zaščito skladišča, uporabimo skladno z navodilom za pripravek in karenčno dobo.
    • Priprava za mletje Pred mletjem lahko zrno navlažimo in pustimo nekaj časa, da se lupina laže loči od jedra. Priprava je odvisna od mlina in od tega, kateri del zrna želimo izkoristiti.
  3. Predelava

    Postopek, ki surovino spremeni v izdelek.

    • Mletje Mletje zmanjša velikost delcev in s tem poveča površino, s katere se snovi laže izločajo. Zato je pogosto vmesni korak pred peko, kuhanjem ali uporabo začimbe in ni postopek, ki bi izdelek konzerviral. Prav zato mora biti surovina pred mletjem dovolj suha, izdelek pa po mletju zaprt tako, da ne vpije vlage iz okolice.
    • Sušenje Sušenje zmanjša količino vode v surovini toliko, da se mikroorganizmi v njej ne morejo razmnoževati. Izdelek postane lažji za shranjevanje in prevoz, ohrani pa del hranil, vonja in okusa, kar je odvisno od temperature in časa sušenja.
    • Peka Peka spremeni testo v kruh ali pecivo tako, da se vlaga delno izloči, škrob in beljakovine pa se toplotno utrdijo. Izdelek dobi skorjo, drobtino in vonj, ki jih surova moka nima. Namen peke v manjšem obratu je praviloma ta, da se lastna moka porabi v izdelku z višjo vrednostjo od moke same.
  4. Oprema

    S čim se postopek izvede.

    • Mlin Mletje žit, stročnic in drugih suhih surovin v moko, zdrob ali drobljenec ter drobljenje manjših količin za nadaljnjo predelavo.
    • Sušilnica Odvzemanje vode iz surovine s toplim zrakom, tako da nastane izdelek, ki ga ni treba hladiti.
    • Merilniki in sonde Merilniki in sonde izmerijo tisto, kar se v postopku ne da presoditi na oko — temperaturo v sredini izdelka, kislost, vsebnost vode in temperaturo prostora. Namen ni merjenje zaradi meritve, ampak zato, da se odločitev (kdaj je izdelek končan, kdaj je treba postopek prekiniti) opira na številko, ki se jo da ponoviti.
    • Označevalnik in tehtnica Oprema poveže enoto izdelka s serijo, iz katere prihaja — izdelek se stehta, natisne se oznaka z imenom, serijo, rokom in količino, podatki o seriji pa se zabeležijo. Brez tega ob vprašanju kupca ali nadzora ni mogoče pokazati, kdaj in iz česa je izdelek nastal.
  5. Izdelek

    Kaj iz surovine nastane.

    • Pšenična moka Zmleto pšenično zrno, ki ga od druge moke loči predvsem to, koliko zrna ostane v izdelku in kako drobno je zmleto; pšenica je hkrati žito, ki vsebuje gluten.
    • Kruh iz lastne moke Pekovski izdelek iz moke, ki je bila zmleta v lastnem mlinu; izdelek s kratkim rokom, ki se prodaja svež in iz moke naredi izdelek z najvišjo vrednostjo na enoto surovine.
    • Domače testenine Izdelek iz moke in jajc, ki se posuši in shranjuje brez hlajenja; kakovost določajo razmerje sestavin, enakomerna debelina testenin, dokončno sušenje po celem prerezu in higiena pri delu z jajci.
  6. Embalaža

    V kaj se izdelek zapre in kaj mora oznaka povedati.

    • Papirna embalaža Za moko, žita, čaje in suho sadje.
    • Vrečka ali folija Za suho blago; vakuumska izvedba za meso, sir in kavo.
  7. Prodaja

    Kako pride do kupca.

    • Prevzem na kmetiji
    • Tržnica ali prodajno mesto
    • Dobava podjetjem in zavodom
    • Dostava
    • Za lastno rabo

Kdo to predeluje

Javne baze predelovalcev še ni. Če predelujete to surovino in želite, da se to vidi, pišite na info@predelava.si; profil bo objavljen, ko bo resničen in ne prej.

Primerjave, ki pomagajo pri odločitvi

Objave in pogosta vprašanja o tej surovini

Vsebine, ki to surovino navajajo v svojih povezavah. Razmerje je zapisano na objavi ali vprašanju, zato se ta stran ne spreminja, ko nastane nova objava.

Povezane vsebine

Viri

  1. Predpis ali uradni dokument Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom Evropska unija. Preverjeno 16. 9. 2026. Navedena je zaradi označevanja žit, ki vsebujejo gluten, in izdelkov iz njih.

Kaj še ni pripravljeno

  • Vrednosti vlage zrna, pri katerih sta hramba in mletje varna, še niso vnesene, ker zanje ni navedenega vira.
  • Izkoristek moke in delež ostankov pri mletju še nista izmerjena; opisane so samo razlike med postopki.
  • Razlike med vrstami pšenice, na primer med trdo in mehko, še niso obdelane.

Predelava.si obravnava predelavo pridelka v izdelek. Pridelava, spravilo in kakovost surovine so tema portala pridelava.si, urejanje domačega vrta domacivrt.si, mlinski postopki mlin.si, liofilizacija liofilizator.si.